V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura, ki so ga odpeljali iz države. Venezuelska vlada je poročala o ameriških napadih in obsodila agresijo, pri tem pa trdi, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Po poročanju CBS News in Fox News je Trump ukazal napade na vojaške baze v Venezueli. Vlada Nicolása Madura je razglasila izredno stanje.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške sile aretirale v Caracasu in ju prepeljale v ZDA, kjer sta bila obtožena narkoterorizma in drugih zločinov. Maduro je bil zaprt v zloglasnem Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu. Varnostni svet ZN je sklical nujno sejo, da bi razpravljal o ameriški vojaški intervenciji v Venezueli.

Združene države Amerike so v soboto, 1. februarja 2026, izvedle obsežne zračne napade na cilje v Caracasu, med katerimi so ameriške posebne enote zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa sta bila zakonca Maduro že prepeljana iz države. Operacija, ki jo Washington opisuje kot ukrep za zamenjavo režima in boj proti narkoterorizmu, pomeni dramatično stopnjevanje dolgoletnih napetosti in prehod v odkrit oborožen spopad. Mednarodna skupnost se je na vojaško posredovanje odzvala z mešanimi občutki. Rusija, Iran in Kitajska so dejanje ostro obsodili kot "očitno oboroženo agresijo" proti suvereni državi in njenemu voditelju. Rusko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo solidarnost z venezuelskim ljudstvom in opozorilo na nesprejemljivost uporabljenih izgovorov za napad. Nasprotno so države Evropske unije zavzele bolj zadržano držo in pozvale k previdnosti, medtem ko so države skupine BRICS in druge latinskoameriške države, vključno z Brazilijo in Mehiko, izrazile ogorčenje in zahtevale sklic Varnostnega sveta ZN. Operacija se je začela po več zaporednih napadih, ki so vključevali božične zračne operacije in napad Cie na doke v bližini Caracasa, za katere je Trump trdil, da so bili uporabljeni za tovorjenje drog. Dogodki predstavljajo vrhunec politike pritiska, ki se je začela s prvimi sankcijami leta 2006 in stopnjevala pod drugo Trumpovo administracijo, ki je v zadnjih mesecih leta 2025 sistematično krepila vojaško prisotnost v Karibskem morju.

Združene države Amerike so v soboto izvedle bliskovito vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij potrdil uspeh operacije, ki so jo izvedle specialne enote Delta Force ob podpori letalstva. Po poročanju so ameriški helikopterji neovirano preletavali prestolnico, medtem ko so bile tarče bombnih napadov številne vojaške lokacije po državi. Maduro in Floresova sta bila z vojno ladjo prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA vsaj začasno prevzele upravljanje Venezuele in njenih obsežnih naftnih rezerv, dokler ne bo vzpostavljen ustrezen prehod oblasti. Operacija, ki nima jasnega mandata kongresa, je sprožila mešane odzive. Medtem ko venezuelska skupnost na Floridi proslavlja padec režima, številni ameriški kongresniki opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in neustavnost predsednikovih dejanj brez predhodne odobritve zakonodajne veje oblasti. Kritiki izpostavljajo tudi morebitne osebne motive Trumpa, vključno z teorijami zarote o vmešavanju Venezuele v ameriške volitve leta 2020.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil je Delcy Rodriguez prisegla kot začasna predsednica Venezuele. Sojenje Maduru zaradi narkoterorizma se je začelo v New Yorku, kamor so ga prepeljali skupaj z ženo. Rodriguezova je ZDA pozvala k sodelovanju, vendar je zavrnila trditve Trumpa in napovedala, da ne bo sodelovala z njim.

Podpredsednik Združenih držav Amerike J. D. Vance je izjavil, da je administracija predsednika Donalda Trumpa venezuelskemu voditelju Nicolásu Maduru pred njegovo zajetjem ponudila več možnosti za miren sestop z oblasti. Vance je poudaril, da Madurove trenutne razmere dokazujejo, da Trump dejansko izpolni svoje napovedi, in ga označil za človeka dejanj. Po besedah podpredsednika je imel Maduro na voljo več izhodov, ki bi preprečili stopnjevanje napetosti, vendar se zanje ni odločil. Izjava prihaja v času, ko se pritisk na venezuelski režim stopnjuje, Vance pa je z njo želel utrditi verodostojnost ameriške zunanje politike pod Trumpovim vodstvom. Poudaril je, da je bil Maduro zadnja oseba, ki je spoznala resnost Trumpovih opozoril. Dogajanje sledi večmesečnemu zaostrovanju retorike in vojaške prisotnosti ZDA v regiji, kar je na koncu privedlo do sprememb v vodstvu Venezuele.

Demokratski člani ameriškega kongresa so ostro obsodili visoke uradnike administracije predsednika Donalda Trumpa in jih obtožili, da so zakonodajalcem namerno podajali neresnične informacije glede načrtov v Venezueli. Po navedbah kongresnikov so uradniki na nedavnih brifingih zagotavljali, da Združene države Amerike ne načrtujejo zamenjave režima v Caracasu, kar se je po izvedbi obsežne vojaške operacije in zajetju predsednika Nicolása Madura izkazalo za zavajanje. Demokrati sedaj zahtevajo podrobno pojasnilo in celovit načrt za prihodnost Venezuele. Kritike so usmerjene predvsem v dejstvo, da je administracija le nekaj mesecev pred napadom zanikala namere o invaziji, medtem ko so se v ozadju očitno pripravljale vojaške dejavnosti. Kongresniki opozarjajo, da je bila s tem kršena ustavna vloga kongresa pri odločanju o vojnih operacijah. Razmere so se dodatno zapletle po Trumpovi napovedi o vzpostavitvi ameriške uprave v državi, kar je v neposrednem nasprotju s prejšnjimi zagotovili o spoštovanju suverenosti in omejenosti posegov.

Po ameriških napadih in zajetju Nicolása Madura v Venezueli so uničena vojaška oporišča. Venezuelska vlada je napovedala obsežen vojaški odziv, medtem ko se pojavljajo vprašanja o tem, kdo bi lahko nasledil Madura: podpredsednica Rodríguez, opozicija s podporo ZDA ali vojska. Madura so odpeljali iz države in ga obtožili.

Demokratski člani ameriškega kongresa so izrazili, da jih je Trumpova administracija zavajala glede načrtov za Venezuelo, in zahtevajo načrt. Navajajo, da jih je administracija zavajala mesece preden je prišlo do poskusa aretacije venezuelskega predsednika Madura. Državni sekretar Marco Rubio naj bi zakonodajalcem zatrdil, da administracija ne namerava napasti države.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru sporočil, naj bo po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura previden. Trump je Petra obtožil vpletenosti v proizvodnjo prepovedanih drog in zatrdil, da ima kolumbijski predsednik laboratorije za kokain, ki ga nato pošilja v Združene države Amerike. Do teh izjav je prišlo kmalu po tem, ko so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar predstavlja dramatičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike. Bela hiša je potrdila, da nameravajo ZDA začasno upravljati Venezuelo, kar napoveduje popolno zamenjavo tamkajšnjega režima. Kljub drznim vojaškim akcijam pa kritiki in nekdanji svetovalci v Washingtonu opozarjajo, da Trumpova administracija nima pripravljenega jasnega izhodnega načrta za stabilizacijo države po odstranitvi Madura. Dogajanje v regiji sproža visoko stopnjo negotovosti, saj Trumpove grožnje sosednjim državam, kot je Kolumbija, nakazujejo možnost širitve regionalnega konflikta pod pretvezo boja proti narkokartelom.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile zajele v Caracasu in ju izgnale. Maduro je obtožen "narkoterorizma" in "vojnih zločinov". Francoska senatorka Hélène Conway-Mouret se sprašuje, kakšne vzvode ima svet za uveljavljanje spoštovanja mednarodnega prava. ZDA so bombardirale venezuelsko prestolnico in njeno okolico, kar je privedlo do zajetja predsednika Madura in njegove žene.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija se je odvila po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je osebno poročal o uspešnem zajetju voditelja, ki so ga ZDA že dlje časa obtoževale vodenja narkokartela in terorizma. Po napadu so predstavniki chavizma pozvali prebivalce Venezuele, naj odidejo na ulice in se uprejo tujemu posredovanju. Na dogodek se je hitro odzval argentinski predsednik Javier Milei, ki je podprl ameriško ofenzivo in proslavil konec Madurove vladavine z geslom "svoboda napreduje". Akcija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega kopičenja vojaških sil v Karibskem morju, kar so ZDA upravičevale z bojem proti domnevnemu kartelu Cartel de los Soles. Dogodek je sprožil burne odzive po celotni Latinski Ameriki, saj so sosednje države že pred tem izražale nasprotovanje vojaškemu posredovanju.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Venezuelska vlada pod vodstvom predsednika Nicolása Madura je obtožila Združene države Amerike neposredne vojaške agresije, potem ko naj bi ameriški predsednik Donald Trump odredil zračne napade na prestolnico Caracas. V soboto zjutraj so prebivalci poročali o močnih eksplozijah in preletih bojnih letal na nizki nadmorski višini, kar je povzročilo preplah v državi. Madurov režim je dogodke označil za dejanje imperialistične agresije, katere namen je prevzem nadzora nad naravnimi viri države, predvsem nafto. Zaradi napadov je bila v Venezueli razglašena izredna stopnja zunanjih nemirov, oblast pa opozarja, da bi takšne poteze Washingtona lahko pahnile celotno Latinsko Ameriko v kaos. Po navedbah uradnega Caracasa gre za najhujšo eskalacijo napetosti do zdaj, ki sledi dolgotrajnemu obdobju sankcij in diplomatskih pritiskov. Bela hiša teh konkretnih navedb o zračnih napadih na prestolnico še ni podrobneje komentirala, so pa ameriški viri v preteklosti že potrdili povečano vojaško aktivnost v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, v katerih so ZDA Venezuelo obtoževale vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in podpiranja terorističnih organizacij. Ta vojaški poseg bi lahko pomenil začetek širšega prizadevanja ZDA za nasilno zamenjavo režima v državi, kar bi korenito spremenilo geopolitično sliko Južne Amerike.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.